Prva stran



Številka 4/2017 ~ Issue 4/2017



Nika Vizjak Puškar: Priredbe in skrajšave literarnih besedil, primerne za otroke z okvaro sluha ter otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. Jezik in slovstvo. 4/2017. 3–16.
Prispevek obravnava problematiko prirejanja besedil za otroke s posebnimi potrebami. Osredotoča se predvsem na otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. V prvem delu so predstavljeni teoretični vidiki literarnih priredb ter določila za prirejanje besedil za osebe s posebnimi potrebami na področju jezika. V nadaljevanju so predstavljene obstoječe literarne priredbe za obravnavano populacijo, izdane v slovenskem jeziku. V drugem delu razprave je predstavljen del študije primera, ki smo jo izvajali neposredno med poukom slovenščine na Centru za sluh in govor Maribor, in sicer obravnava Tavčarjeve Visoške kronike v 8. razredu učencev z govorno-jezikovnimi motnjami.
Ključne besede: literarne priredbe, posebne potrebe, govorno-jezikovne motnje, študija primera, Visoška kronika

Nika Vizjak Puškar: Adaptations and Abridgements of Literary Texts Suitable for Children with Speech and Language Disorders. Jezik in slovstvo. 4/2017. 3–16.
The article deals with the problem of adapting texts for children with special needs, focusing mainly on children with speech and language disorders. The first part presents the theoretical aspects of literary adaptations and specifications for the adaptations of texts for people with special needs in the field of language. We then present the existing literary adaptations for this population published in the Slovenian language. The second part of the discussion presents part of a case study that was carried out directly during the teaching of Slovenian at the Maribor Centre for Hearing and Speech, during which 8th grade students with speech and language disorders read Tavčar’s Visoška kronika.
Keywords: literary adaptations, special needs, speech and language disorders, case study, Visoška kronika

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2017|4|3–16



Jerca Vogel: Pojmovanje jezikovne zvrstnosti pri pouku slovenščine v gimnazijah med teorijo in prakso. Jezik in slovstvo. 4/2017. 17–30.
Razmerja med jezikovnimi zvrstmi so se v t. i. postmoderni družbi spremenila, zato sta pomembni nalogi pouka prvega jezika, da učenca usposobi za samozavestno in tekoče izražanje v knjižnem jeziku, a hkrati razvija njegovo kritično diskurzivno prožnost. Ker je to mogoče doseči le, če upoštevamo vloge, ki jih ima knjižni jezik v življenju posameznika, smo v prispevku najprej pregledali, na katera odstopanja od tradicionalne teorije zvrstnosti se opozarja v slovenskem jezikoslovju ter kateri modeli zvrstnosti se predlagajo. Na podlagi teh ugotovitev je bil analiziran učni načrt za gimnazije (2011), njegov načelni odnos do jezikovne raznolikosti ter operacionalizacija tega odnosa skozi natančneje določene cilje in vsebine. V sklepnem delu je predlaganih nekaj izhodišč za pedagoško prakso in za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: pouk prvega jezika, jezikovne zvrsti, diskurzivna prožnost, knjižni jezik, vloge jezika

Jerca Vogel: The Concept of Language Stratification in Teaching Slovenian in High School between Theory and Practice. Jezik in slovstvo. 4/2017. 17–30.
In postmodern society, the relationships between language varieties have changed. Therefore, among the most important goals of first language teaching are to enable students to achieve confident and fluent use of the standard/literary language, as well as to develop their discursive flexibility. These goals can only be achieved if we proceed from the role of the standard language in the individual’s live. In the article, we therefore first review deviations from the traditional theory of language stratification noted in Slovenian linguistics, as well as new models that have been proposed. The curriculum for teaching Slovenian as a first language in high school is then analysed in terms of its principled attitude towards linguistic diversity and the operationalisation of this relationship through precisely defined objectives and content. In conclusion, certain starting points for teaching practice and further research are suggested.
Keywords: first language teaching, language varieties, discursive flexibility, standard language, language functions

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2017|4|17–30



Mojca Medvešek in Sonja Novak Lukanovič: Perspektive učenja slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Jezik in slovstvo. 4/2017. 31–50.
Organiziranje učenja slovenskega jezika kot obšolske dejavnosti na ravni osnovne šole v Varaždinski županiji je pomemben dosežek za slovensko skupnost in ohranjanje vitalnosti jezika. S pomočjo anketiranja, izvedenega med učenci, ki obiskujejo pouk slovenščine, in njihovimi starši, smo želeli poiskati odgovore na vprašanja, kot so: kdo so učenci, ki obiskujejo pouk slovenščine − ali so to pripadniki slovenske manjšine ali se za učenje slovenskega jezika odločajo tudi drugi, ali je za te učence slovenščina prvi ali drugi/tuji jezik, zakaj so se starši oziroma otroci odločili za učenje slovenskega jezika, kakšna so njihova stališča do rabe in pomembnosti slovenščine in drugih jezikov, in ne nazadnje, kako so zadovoljni z učenjem slovenskega jezika. Na podlagi analize odgovorov učencev in staršev smo poskušali oceniti perspektivo učenja slovenskega jezika v Varaždinski županiji.
Ključne besede: Slovenci na Hrvaškem, slovenski jezik, izobraževalni sistem, medgeneracijski prenos jezika, Varaždinska županija

Mojca Medvešek in Sonja Novak Lukanovič: Slovenian Language Acquisition Perspectives in the Varaždin County. Jezik in slovstvo. 4/2017. 31–50.
The organisation of Slovenian language learning as an extracurricular activity in the Varaždin County is an important achievement for the Slovenian community, as well as for the preservation of language vitality. By carrying out a survey amongst students attending Slovenian classes and their parents, we sought answers to the following questions: Who are the children attending classes of Slovenian language – are they Slovenian minority members or others? Is Slovenian the first or the second/foreign language for these students? What was the children’s and parents’ motivation for Slovenian language acquisition? What are their attitudes towards the use and significance of Slovenian and other languages? How satisfied are they with the language learning process? Based on an analysis of the responses of the students and parents, we try to assess the perspective of Slovenian language learning in the Varaždin County.
Keywords: Slovenians in Croatia, Slovenian language, education system, intergenerational transmission of language, Varaždin County

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2017|4|31–50



Alenka Vrbinc in Marjeta Vrbinc: Ničta slovarska ekvivalenca v pedagoškem dvojezičnem slovarju. Jezik in slovstvo. 4/2017. 51–63.
V članku obravnavamo ničto slovarsko ustreznost v angleško-slovenskem slovarju (ASS) s poudarjeno didaktično komponento. Čeprav so v slovarju različni primeri odsotnosti ustreznika označeni z dvema znakoma, obravnavamo samo iztočnice ali njihove pomene, označene z znakom Ø (popolna odsotnost ustreznika). Analiza iztočnic z ničtim ustreznikom kaže, da so slovnične besede in nekatere slovnične besedne vrste med najbolj problematičnimi, ker imajo v različnih jezikih različno funkcijo. V ASS se problem ničte ustreznosti rešuje večinoma z vključevanjem prevedenega ponazarjalnega gradiva in z uporabo kratkih opisov funkcije iztočnice. Tako dosežemo, da uporabnik uspešneje išče informacije v slovarju in najde optimalne rešitve.
Ključne besede: odsotnost slovarskega ustreznika, slovar za dekodiranje, ponazarjalno gradivo, opis funkcije iztočnice

Alenka Vrbinc in Marjeta Vrbinc: Zero Dictionary Equivalence in a Pedagogically Oriented Bilingual Dictionary. Jezik in slovstvo. 4/2017. 51–63.
The contribution investigates how to compensate for absent equivalents in a pedagogical decoding English-Slovenian dictionary (ESD). Although two symbols are used in the dictionary, only the lemmata or their senses marked with Ø (a complete absence of any equivalent) are discussed. An analysis of lemmata with zero equivalence shows that grammatical words are among the most problematic, as they function differently in different languages. The problem of zero equivalence is mainly solved by the inclusion of translated examples of use in English and by short descriptions of the function of the lemma or one of its senses. In this way, a more successful and thorough retrieval of information can be achieved with every look-up.
Keywords: absence of dictionary equivalent, decoding dictionary, examples of use, description of the function of the lemma

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2017|4|51–63



Barbara Ivančič Kutin: Gradivo za kontekstualizacijo muzejskih predmetov kot vir za lingvistične raziskave: študija primera. Jezik in slovstvo. 4/2017. 65–79.
Prispevek želi na podlagi študije primera pokazati, kako je gradivo, ki je bilo dokumentirano za etnološko kontekstualizacijo muzejskih zbirk in predmetov, uporabno tudi za jezikoslovne, predvsem dialektološke raziskave. Obsežna podatkovna zbirka zvočnih posnetkov z območja šestih zahodnoslovenskih narečij in enega podnarečja, ki je nastala v okviru čezmejnega projekta ZborZbirk: kulturna dediščina med Alpami in Krasom, omogoča raziskave na vseh jezikovnih ravninah (narečno besedje, oblikoslovje, skladnja), na ravnini besedila pa tudi proučevanje stilistike govorjenega diskurza. Uporabnost gradiva je ponazorjena z nekaj konkretnimi primeri.
Ključne besede: folklorne pripovedi, govorjeni diskurz, zahodna slovenska narečja, narečna leksika, muzejske zbirke, bakla, kostanjarstvo, orehi

Barbara Ivančič Kutin: Material for the Ethnological Contextualisation of Museum Objects as a Source for Linguistic Research: A Case Study. Jezik in slovstvo. 4/2017. 65–79.
The article is a case study intended to demonstrate how the narrative material documented for the ethnological contextualisation of museum objects and collections is also useful for linguistic research, especially for dialectology. An extensive database of spoken language recordings from six western Slovenian dialects and one subdialect, which was acquired in the course of the cross-border project ZborZbirk: Cultural Heritage in the Collections between the Alps and the Karst Region, enables research on all linguistic levels (dialect vocabulary, morphology, syntax). At the text level, it also allows for the aesthetic and stylistic analysis of spoken discourse. Applicability is demonstrated on some concrete examples.
Keywords: folk narratives, spoken discourse, western Slovenian dialects, museum collections, oral tradition, torches, chestnut crafts, walnuts

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2017|4|65–79



Tanja Žigon in Boštjan Udovič: Med literaturo, spomini in znanstvenim delom: primer monografije Dimitrija Rupla Slovenija na svetovnem prizorišču. Jezik in slovstvo. 4/2017. 81–96.
Med številne monografske publikacije, ki so jih v zadnjih dveh desetletjih izdali vidnejši slovenski diplomati (npr. Andrej Capuder in Milan Jazbec) in politiki (npr. Janez Drnovšek, Viktor Žakelj in Janez Janša), sodi tudi delo Dimitrija Rupla Slovenija na svetovnem prizorišču, ki je izšlo leta 2011. Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre pri pisanju omenjenih avtorjev za vrednotenje preteklih dogodkov z močnim subjektivnih pridihom, kar bi lahko uvrstili med memoarsko leposlovje, pa vzajemna knjižnična baza podatkov Cobiss ter informacijska baza Sicris omenjena dela pogosto razvrščata med strokovne ali znanstvene monografije. Članek predstavi in analizira osnovne značilnosti Ruplovega dela Slovenija na svetovnem prizorišču ter poskuša odgovoriti na vprašanje, kam spadajo takšna dela znotraj književne produkcije in kako bi jih bilo najbolje razvrstiti glede na njihov žanr, torej bodisi k neliterarnim (znanstvenim) bodisi (pol)literarnim besedilom, kot so npr. memoari.
Ključne besede: Dimitrij Rupel, diplomacija, Slovenija, avtobiografija, memoarsko leposlovje, znanstvena monografija

Tanja Žigon in Boštjan Udovič: Between Literature, Memoirs and Scientific Work: The Case of the Monograph of Dimitrij Rupel Slovenia in the World Arena. Jezik in slovstvo. 4/2017. 81–96.
The long line of books published by Slovenian diplomats (such as Andrej Capuder and Milan Jazbec) and politicians (including Janez Drnovšek, Viktor Žakelj and Janez Janša) over the last two decades also includes Dimitrij Rupel’s 2011 work Slovenija na svetovnem prizorišču (Slovenia on the International Stage). Although at first sight the works of the aforementioned authors appear to be depictions of past events with a great degree of subjectivity, and could therefore be considered literary memoirs, the Cooperative Online Bibliographic System and Services (COBISS) and the Slovenian Current Research Information System (SICRIS) databases tend to label them as specialist or scientific monographs. The present paper analyses and discusses the core characteristics of Rupel’s Slovenija na svetovnem prizorišču and suggests possible solutions to the dilemma of whether it is best to classify it within the literary or semi-literary genre.
Keywords: Dimitrij Rupel, diplomacy, Slovenia, autobiographies, literary memoirs, scientific monograph

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2017|4|81–96



Ana Toroš in Tina Zanardi: Pesmi v ilegalnih goriških publikacijah v obdobju med vojnama. Jezik in slovstvo. 4/2017. 97–108.
V prispevku so obravnavane pesmi v ilegalnih publikacijah, ki so izhajale v medvojnem obdobju na Goriškem, in sicer v naslednjih revijah: Soča, Tihe besede, Pisanice, Gmajna, Brinjevke in Tavžentroža. Večino pesmi so napisali Lado Piščanc, Alojz Kocjančič, Ljubka Šorli in Milko Matičetov, poleg tega so bile v publikacije uvrščene pesmi Srečka Kosovela, Stanka Vuka in Franceta Sveta ter prispevek Borisa Pahorja. Pesmi so tematsko vezane na zatiranje slovenstva na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Obenem je v njih opazna religiozna komponenta, saj so ustvarjalci večinoma izhajali iz goriškega semenišča. V tem obdobju so nastale tudi pesmi, ki so natisnjene v ilegalnih publikacijah na Tržaškem in ki se izkustveno umeščajo v tržaški prostor. Njihovo idejno ozadje je ravno tako povezano z zatiranjem slovenstva, tako da lahko v njih odkrijemo podobne literarne vzorce za prikaz razmerja med domačo in tujo kulturo. Pesniško ustvarjanje v goriških ilegalnih publikacijah predstavlja posebno poglavje slovenske literarne zgodovine, ki je bilo do sedaj malo poznano, in je še posebej dragoceno zaradi nekaterih pesmi Ljubke Šorli in Milka Matičetova, ki niso bile objavljene drugje.
Ključne besede: Lado Piščanc, Alojz Kocjančič, Ljubka Šorli, Milko Matičetov

Ana Toroš in Tina Zanardi: Poems Published in Illegal Publications in the Goriška Region between the First and Second World Wars. Jezik in slovstvo. 4/2017. 97–108.
The article discusses the poems published in illegal publications in the Goriška region between the First and Second World Wars; specifically, in the journals Soča, Tihe besede, Pisanice, Gmajna, Brinjevke and Tavžentroža. While most of the poems were written by Lado Piščanc, Alojz Kocjančič, Ljubka Šorli and Milko Matičetov, the publications also contain poems by Srečko Kosovel, Stanko Vuk and France Svet. The poems speak about the oppression of Slovenian identity in Venezia Giulia. A religious component is also clearly present, as most of the authors attended religious schools in the town of Gorica. In the same period, poems referring to Trieste were also published in illegal publications present in the Trieste region. These poems also deal with the oppression of Slovenian identity and thus reflect similar literary patterns to describe the relationships between domestic and foreign cultures. The poetry found in the illegal publications in Goriška represents a particular and as yet relatively unknown chapter of Slovenian literary history of special importance, as it also comprises certain poems by Ljubka Šorli and Milko Matičetov that are not published elsewhere.
Keywords: Lado Piščanc, Alojz Kocjančič, Ljubka Šorli, Milko Matičetov

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2017|4|97–108



Nina Žavbi Milojević: Didaskalije in njihova uresničitev v gledališki uprizoritvi Cankarjevih Hlapcev. Jezik in slovstvo. 4/2017. 109–121.
Prispevek se ukvarja z govorno uresničitvijo didaskalij v gledališki uprizoritvi na primeru uprizoritve Cankarjevih Hlapcev v režiji Sebastijana Horvata (Slovensko stalno gledališče Trst; 2015). Didaskalije so stransko besedilo drame, ki se v uprizoritvi pretvori v nebesedne (vidne in slušne) znake. V prispevku proučujemo didaskalije, ki se nanašajo na govor, in ugotavljamo, v kolikšni meri ustvarjalci predstave upoštevajo avtorjeve napotke – v kolikšni meri jim govorna interpretacija igralcev sledi. Rezultati so pokazali, da so dramatikovi napotki upoštevani, kadar so v skladu z režijskim konceptom uprizoritve in igralčevim govornointerpretativnim konceptom vloge.
Ključne besede: didaskalije, uprizoritev, Ivan Cankar, Hlapci, odrski govor, govorna uresničitev

Nina Žavbi Milojević: Didascalies and their Realisation in the Theatre Staging of Hlapci by Ivan Cankar. Jezik in slovstvo. 4/2017. 109–121.
The paper deals with stage speech realisation of didascalies in theatre production, focusing on the example of stagings of Cankar’s Hlapci (Eng.: The Bondsmen, The Servants or The Serfs) directed by Sebastijan Horvat (Slovenian Permanent Theatre in Trieste, 2015). Didascalies are a side text of a drama that is transformed to nonverbal (visible and audible) signs in staging. In the paper, didascalies connected to stage speech are studied, especially their impact on the individual actor’s stage speech interpretation and on the stage speech concept as a whole. The research concludes that didascalies are taken into account when they comply with the directorial concept of staging and with the individual actor’s interpretation.
Keywords: didascalies, theatre staging, Ivan Cankar, Hlapci, stage speech, speech realisation

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2017|4|109–121



Andreja Žele: Slovenski slavistični kongres Aktualno o slovenščini v šolah in izobraževanju nasploh. Jezik in slovstvo. 4/2017. 123–124.

Andreja Žele: Slovenian Congress for Slavic Studies: The Latest on Slovenian in Schools and in Education in General. Jezik in slovstvo. 4/2017. 123–124.

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2017|4|123–124



Nina Zavašnik: Mednarodno znanstveno srečanje mladih humanistov Slovanski jeziki v šolstvu, znanosti, literaturi in kulturi. Jezik in slovstvo. 4/2017. 125–126.

Nina Zavašnik: International Conference for Young Humanists: Slavic Languages in Education, Science, Literature and Culture. Jezik in slovstvo. 4/2017. 125–126.

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2017|4|125–126



Helene Uri, Matej Šekli, Boris Kern, Alojzija Zupan Sosič: V branje vam priporočamo. Jezik in slovstvo. 4/2017. 127–128.

Helene Uri, Matej Šekli, Boris Kern, Alojzija Zupan Sosič: Recommended Reading. Jezik in slovstvo. 4/2017. 127–128.

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2017|4|127–128