Prva stran



Številka 5–6/2011 ~ Issue 5–6/2011



Zoran Božič: Dejavniki literarne kanonizacije v srednješolskih berilih – na primeru Prešerna. Jezik in slovstvo. 5–6/2011. 3–26.
Prešeren, nesporno prvo ime slovenskega literarnega kanona, se je v devetnajstem stoletju najprej uveljavil kot pesnik klasik, po osvojitvi domačega parnasa pa je vedno bolj (še zlasti po drugi svetovni vojni) postajal tudi slovenski nacionalni mit. Drugačen je bil njegov status v srednješolskih berilih, kjer je bil sicer večkrat tudi prvi avtor, vendar se je njegov kanonični položaj spreminjal, saj je na izbor avtorjev in njihovih leposlovnih besedil poleg testa časa vplivalo več dejavnikov, od osebnosti sestavljavcev beril, vpliva literarne zgodovine, kritike in didaktike pa do sprememb državnega teritorija ter družbenopolitičnih in družbenoekonomskih sprememb.
Ključne besede: Prešeren | srednješolsko berilo | literarni kanon | kanonizacija | kanonizacijski dejavniki

Zoran Božič: Factors of Literary Canonisation in High School Reading Materials – The Case of Prešeren. Jezik in slovstvo. 5–6/2011. 3–26.
In the 19th century, Prešeren, undisputedly the leading name of the Slovene literary canon, first became established as a classical poet. Having conquered the Slovene poetry Parnassus, he increasingly became a Slovene national myth, especially after World War II. He was assigned a different status in high school reading materials, where he was often the first author, but his position within the canon continued to change due to various factors: apart from on the test of time, the selection of authors and their fiction texts depended on the personalities of the compilers of reading materials, on the influence exerted by literary history, criticism and didactics, as well as on the changes of the national territory and socio-political and socio-economical changes.
Keywords: Prešeren | high school reading materials | literary canon | canonisation | factors of canonisation

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|5-6|3-26



Petra Jordan: Fanovska literatura kot prostor preizkušanja alternativnih življenjskih praks. Jezik in slovstvo. 5–6/2011. 27–38.
Žanrsko, vrstno in oblikovno raznolika množica zgodb o najslavnejših literarnih likih, ki jih pišejo in objavljajo zvesti bralci, fani, je v mnogih pogledih svojevrsten fenomen. V svetu postaja čedalje bolj množična, pozornost javnosti pa najpogosteje pritegne zlasti njen nedorečeni pravni status. Pri nas ostaja komajda prepoznavna. Iz posebno motivirane izpeljanosti kot temeljne lastnosti fanovske literature, ki jo razločuje od standardne književne produkcije, izhajajo njene specifike na produkcijski, distribucijski in recepcijski ravni literarnega sistema: amaterstvo, zastonjkarstvo, začasnost, kolektivno delo, kultura sodelovanja (deljenja) in nove paradigme avtorja-bralca, mehanizma selekcije in avtoritete.
Ključne besede: literarni sistem | fanovstvo | avtorske pravice | novi mediji

Petra Jordan: Fan Literature as a Space for Testing Alternative Lifestyle Practices. Jezik in slovstvo. 5–6/2011. 27–38.
The vast body of stories – different in terms of genre, type and form – about the most famous literary characters that are written and published by their faithful fan readers is in many ways a special phenomenon. It has been growing steadily all over the world, and is mostly brought to the attention of the public with regard to its undefined legal status. However, it remains largely unknown in the Slovene community. Its specific features at the production, distribution and reception levels of the literary system derive from its specially motivated origin as a key feature of fan literature, distinguishing it from standard literary production. These features include amateurism, non-profit production, transience, collective work, a culture of collaboration (sharing) and new paradigms of the author-reader relationship, the selection mechanism and authority.
Keywords: the literary system | fan culture | copyrights | new media

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|5-6|27-38



Barbara Jarh Ciglar: Lezbična ljubezen v sodobnem slovenskem romanu. Jezik in slovstvo. 5–6/2011. 39–56.
Družbene spremembe zadnjih let niso zaobšle problematike spolnih manjšin, prav tako se tem spremembam ni izognil sodobni slovenski roman, ki pripoveduje zgodbo današnjega časa. Povezava med dejanskim družbenim stanjem in dogajanjem v romanu je zanimiv segment raziskovalnega dela, zato v uvodnem delu podajam zgodovinski pregled družbenega položaja lezbijk in nekatera teoretična izhodišča, kar prispeva k objektivnejši interpretaciji obravnavanih romanov. Slovenska literatura z lezbično motiviko se prvič pojavi ob koncu 19. stoletja. Prvi tovrstni roman je Fata morgana (1898) Marice Nadlišek Bartol, o lezbični literaturi pa se natančneje razpravlja šele v drugi polovici 20. stoletja. Takrat se institucionalizira, pojavijo se založbe, ki izdajajo izključno lezbično literaturo, izpostavi se vprašanje definicije lezbične pisave. Prvi slovenski roman z lezbično tematiko Ime mi je Damjan izide leta 2001, prvi slovenski lezbični roman Tretji svet pa šest let zatem. Bralca popeljeta v svet drugačnosti, prav tako pa subtilno prikažeta notranji svet osrednjih književnih oseb, medčloveške odnose in družbeno ozračje.
Ključne besede: sodobni slovenski roman | študije spolov | spolne identitete | teorije o lezbištvu | Suzana Tratnik | Zuzana Brabcová

Barbara Jarh Ciglar: Lesbian Love in the Contemporary Slovene Novel. Jezik in slovstvo. 5–6/2011. 39–56.
The socio-political changes of recent years have not circumvented the issue of sexual minorities, nor that of the Slovene novel telling the story of our time. The link between the actual state of things in society and what happens in the novel is an interesting segment of research endeavours. Therefore, in the introductory part, a historical overview is given of the social position of lesbians and selected theoretical premises are provided, which contributes towards a more objective interpretation of the treated novels. Slovene literature with lesbian subject matter first appears at the end of the 19th century. The first novel of this genre is Fata morgana (1898) by Marica Nadlišek Bartol, but it is only in the second half of the 20th century that lesbian literature is discussed in greater depth. At that point, it becomes institutionalised, publishers specialising in lesbian literature start to appear, and the question of the definition of lesbian writing is first raised for public debate. The first Slovene novel with a lesbian topic, My Name is Damian, was published in 2001, and the first Slovene lesbian novel, The Third World, was published six years later. Both take the reader to the world of being different, as well as providing a subtle insight into the inner world of central literary characters, human relations and social climate.
Keywords: the contemporary Slovene novel | gender studies | sexual identities | lesbiantheories | Suzana Tratnik | Zuzana Brabcová

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|5-6|39-56



Martina Potisk: Medbesedilno sklicevanje v nekaterih romanih Draga Jančarja. Jezik in slovstvo. 5–6/2011. 57–71.
Prispevek obravnava medbesedilne navezave v izbranih romanih Draga Jančarja, pri čemer se kratka predstavitev položaja romana v dobi slovenske postmoderne literature prevesi v oris pisateljevih izbranih romanov. Ti so pojmovani kot izhodišče za iskanje načinov medbesedilnega sklicevanja, izmed katerih so natančneje opredeljene nekatere – zaradi pomenske oziroma imenske sorodnosti – hitro zamenljive medbesedilne figure in zvrsti: povzetek in parafraza ter aluzija in pripovedna aluzija, ki so ponazorjene s primeri iz Jančarjevih romanov Galjot (1978), Severni sij (1984) in Zvenenje v glavi (1998). Kot posebna medbesedilna zvrst je prikazana variacija romana Graditelj (2006), ki je prepoznavna po rabi mitskega lika, arhetipski situaciji, izposoji oseb in številnih citatnih podobnostih med omenjenim romanom in Jančarjevo dramo Dedalus (1988).
Ključne besede: slovenska književnost | roman | Drago Jančar | medbesedilnost

Martina Potisk: Intertextual Reference in some of Drago Jančar’s Novels. Jezik in slovstvo. 5–6/2011. 57–71.
The article treats intertextual links in selected novels by Drago Jančar, leading from a presentation of the positioning of the novel in the period of Slovene postmodern literature to a description of the writer’s selected novels. These are seen as a starting point for seeking different methods of intertextual reference, within which certain intertextual figures of speech and genres that, due to their semantic and nominal similarities, are easily mistaken for one another are more precisely defined: summary and paraphrase, allusion and narrative allusion are illustrated by examples from Jančar’s novels The Galley Slave (1978), Northern Lights (1984) and Headnoise (1998). As a special intertextual genre, a variation of the novel The Builder (2006) is presented, distinct for its use of the mythical figure and the archetypal situation, as well as for character borrowing and many citation similarities obtaining between this novel and Jančar’s drama Daedalus (1988).
Keywords: Slovene literature | postmodernism | Drago Jančar | intertextuality | figures ofcitation and genres

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|5-6|57-71



Maja Šebjanič: Podoba učitelja v slovenski prozi 1855–1914. Jezik in slovstvo. 5–6/2011. 73–92.
Na oblikovanje podobe učitelja so na eni strani vplivala zakonska določila, ki so učiteljem predpisovala, kakšen naj bo, na drugi strani pa lastne izkušnje ljudi, med njimi tudi književnikov. Pisci slovenske proze, ki so si za (glavnega) literarnega junaka svojega dela izbrali učitelja, so ustvarili njegovo literarno podobo. V prozi, napisani med letoma 1855 in 1914, so ustvarili dve podobi učitelja in eno podobo učiteljice.
Ključne besede: (literarna) podoba učitelja | slovenska proza | položaj učitelja 1855–1914 | učiteljice

Maja Šebjanič: The Image of the Teacher in Slovene Prose 1855–1914. Jezik in slovstvo. 5–6/2011. 73–92.
The image of the teacher was, on the one hand, influenced by legal regulations prescribing the teacher’s qualities, and, on the other, by the personal experiences of individuals, writers among them. Slovene prose writers who chose the teacher as their literary hero shaped the literary image of the teacher. In the prose written between 1855 and 1914, two images of a male teacher and one image of a female teacher were created.
Keywords: the (literary) image of a teacher | Slovene prose | the position of a male andfemale teacher between 1855 and 1914

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|5-6|73-92



Katarina Rigler Šilc: Razumevanje frazemov pri učenju in poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika. Jezik in slovstvo. 5–6/2011. 93–108.
V prispevku avtorica ugotavlja, kako slovenske frazeme razumejo tisti, ki se učijo slovenščino kot drugi ali tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, in kaj vpliva na stopnjo razumevanja. V prvem delu predstavi, kako poteka razumevanje frazemov, in osvetli področje psiholingvistike, v nadaljevanju pa se osredotoči na stopnjo razumevanja frazemov v sobesedilu (v primerjavi s stopnjo razumevanja frazemov v slovarski obliki). Ob tem ugotavlja, do kolikšne mere na razumevanje frazemov vplivajo spol, starost, poklic in jezik, ki ga vprašanec obvlada kot prvi/materni, ter koliko vpliva znanje drugih tujih jezikov.
Ključne besede: frazemi | razumevanje frazemov | psiholingvistika | prekrivnost frazemov | slovenščinakot drugi/tuji jezik

Katarina Rigler Šilc: Comprehension of Phraseological Units in Learning and Teaching Slovene as a Second/Foreign Language. Jezik in slovstvo. 5–6/2011. 93–108.
In the article, the author investigates how Slovene phraseological units are comprehended by those who study Slovene as a second or foreign language at the Centre for Slovene as a Second/Foreign Language, Ljubljana Faculty of Arts, as well as examining what affects the degree of comprehension. The first part presents how phraseological units are comprehended and highlights the area of psycholinguistics, while in the continuation the focus is on the comprehension of phraseological units in context (as compared to the degree of comprehension when in dictionary form). In the process, the author examines the extent to which phraseology comprehension is influenced by gender, age, profession and the first language/mother tongue, as well as by knowledge of other foreign languages.
Keywords: phraseological units | comprehension of phraseological units | psycholinguistics,overlapping phraseology | Slovene as a second/foreign language

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|5-6|93-108



Drago Unuk: Izpustnost in elipsa. Jezik in slovstvo. 5–6/2011. 109–118.
Prispevek predstavlja teoretično razmerje med razumevanjem izpustnosti in elipse. Od vseh tipov izpustnosti oz. eliptičnih izrazov sta največkrat preučevana t. i. vrzeljenje in glagolska elipsa. Videti je, da elipsa in drugi postopki izpustnosti potrebujejo določeno podobnost ali paralelizem med reduciranim členom in nekim antecedensom v diskurzu, kar ustvarja tudi ujemanje elipse s strukturo diskurza. Določanje tematskosti z referentom in izbira referenčne oblike je na eni strani determinirana za informacijsko strukturo in za diskurzivno zgradbo na drugi strani; oboje se kaže kot organiziranje informacije, del tega procesa pa je tudi elipsa kot pojavnost izpustnosti. Sámo izpustnost v tem vidimo kot princip informacijskega organiziranja – kot opazno strukturirano izraznost urejenosti. Na ta način se kaže potreba po preučevanju pojava izpustnost in v okviru tega mesta elipse.
Ključne besede: izpustnost | elipsa | informacijska struktura | diskurz | govorjeni diskurz | tematskost

Drago Unuk: Omission and Ellipsis. Jezik in slovstvo. 5–6/2011. 109–118.
The article presents the theoretical relationship between the understanding of omission and ellipsis. Of all of the types of elliptical constructions, the most frequently analysed are gapping and verbal ellipsis. It would seem that ellipsis and other procedures involving omission require a certain similarity or parallelism obtaining between the reduced member and an antecedent in the discourse, which also grants the integration of the ellipsis into the structure of the discourse. Defining topicality with a referent and selecting the form of the referent is, on the one hand, determined as an information structure and, on the other, as a discourse structure; both are manifest as information organising principles – as a visible and structured expression of order. Thus there is a need to examine the phenomenon of omission, and within this the place of ellipsis.
Keywords: omission | ellipsis | information structure | discourse | spoken discourse | topicality

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|5-6|109-118



Ocene in poročila/Reviews and Reports
Denis Škofič
Franc Zadravec: Satira in groteska v slovenski literaturi. Murska Sobota: Franc-Franc, 2010.

Alenka Koron in Andrej Leben (ur.), 2011: Avtobiografski diskurz (Teorija in praksa avtobiografije v literarni vedi, humanistiki in družbosloju). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Studia litteraria). 349 str.

Milena Mileva Blažić, 2011: Branja mladinske književnosti. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. 321 str.

Seta Knop (ur.), 2011: Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda (zbornik prispevkov s simpozija ob 90. obletnici rojstva Dušana Pirjevca). Ljubljana: ZZFF (Acta comparativistica Slovenica 3). 336 str.

Helena Dobrovoljc, Tjaša Jakop, 2011: Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Ljubljana: Založba ZRC. 271 str.

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|5-6|119-123