Prva stran



Številka 1–2/2011 ~ Issue 1–2/2011



Uvodnik/Editorial

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|1-2|3



Boris A. Novak: Baladni ritem usode: metametrične značilnosti balad Svetlane Makarovič na ozadju širšega mednarodnega izročila. Jezik in slovstvo. 1–2/2011. 5–19.
V prispevku avtor osvetljuje tri razsežnosti izvirne, močne in večplastne poetike Svetlane Makarovič. Prva tema je pomenska motiviranost verznega ritmav baladah Svetlane Makarovič: pesnica je resemantizirala meter kot korak Usode, neizogibni korak Smrti. Druga tema je narava njenih balad, ki nerastejo le iz slovenskega ljudskega izročila, temveč oživljajo tudi metametrične značilnosti drugih tipov balad iz širšega evropskega in sredozemskegaprostora. Skozi modernizirane slovenske balade Svetlane Makarovič se oglaša tudi prvobitna italijanska plesna ballata (prek nje pa vplivmozarabskega zadžala), krožna struktura francoske srednjeveške pesemske oblike ballade, dramatična moč angleške oz. škotskeballad ter pripovedni modeli nemške Volksballade in Kunstballade. Tretja tema je fenomenologija Zla: pesnica upesnjuje nasiljeavtoritarne družbe, ki ji vladajo moški, nad šibkejšimi, predvsem otroki in ženskami. Ponuja nam strašljiv uvid v tesno povezavo volje do moči inseksualnosti.
Ključne besede: Svetlana Makarovič | meter | slovenska ljudska pesem | italijanska ballata | mozarabski zadžal | francoska ballade | angleškaballad | nemški Volksballade in Kunstballade

Boris A. Novak: The Ballad Rhythm of Destiny: The Meta-Metrical Features of the Ballads of Svetlana Makarovič on the Background of the BroaderInternational Tradition. Jezik in slovstvo. 1–2/2011. 5–19.
The author treats three dimensions of the original, powerful and rich poetics of Svetlana Makarovič. The first topic is the semantic motivation of thetraditional ballad meter in the poems written by the contemporary Slovene poet Svetlana Makarovič: she has re-semanticised meter as the stride ofDestiny, as an inevitable step of Death. The second topic is the genre nature and the form of her ballads, which do not stem just from the Slovene folktradition, but fruitfully revive the meta-metrical features of other types of ballads from the wider European and Mediterranean space as well. Throughthe modernised Slovene ballads of Svetlana Makarovič we can also hear the original dance rhythm of the Italian ballata (and the influence of theMozarabic zéjel), the circular structure of the medieval French ballade, the dramatic force of the English and Scottish ballads, and the narrative models of the German Volksballade and Kunstballade. The third theme is the phenomenology of Evil: the poet shows theviolence committed by male-dominated authoritarian society against those who are weaker, especially children and women. She gives a terrifying insightinto the close relationship between the lust for power and sexuality.
Keywords: Svetlana Makarovič | meter | Slovene folk song | Italian ballata, Mozarabic zéjel | French ballade | English ballad, German Volksballade and Kunstballade

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|1-2|5–19



Gašper Troha: Struktura poezije Svetlane Makarovič med grotesko in metafiziko. Jezik in slovstvo. 1–2/2011. 21–29.
Razprava analizira pesmi Zvezda in Igla Svetlane Makarovič, ki sta bili prvič objavljeni v zbirki Tisti čas (1993), kasneje pa juje avtorica uvrstila na konec svojega izbora, ki je leta 2002 izšel pod naslovom Samost v samozaložbi. V njiju se jasno pokaže formamodernizirane balade, o kateri je podrobno razpravljal že Boris A. Novak, obenem pa pesnica vanju uvede simbol zvezde nad goro. Ob podrobnem branjuobeh pesmi in analizi so-in-proti-postavljanja zvena in pomena besed se zvezda nad goro kaže kot uvedba nove metafizike, ki je ni več mogočeuveljavljati in potrjevati z nasiljem, v katerega je sicer pogreznjen avtoričin pesniški svet. Predvsem ob tematskih in formalnih pristopih je mogočeiskati paralele med to poezijo in dramatiko »u fris«, s čimer se pokaže vpetost opusa Svetlane Makarovič v svetovno literarno klasiko.
Ključne besede: Svetlana Makarovič | gledališče »u fris« | groteska | balada | Sarah Kane

Gašper Troha: The Structure of the Poetry of Svetlana Makarovič between the Grotesque and Metaphysical. Jezik in slovstvo. 1–2/2011. 21–29.
The article analyses the poems Zvezda and Igla by Svetlana Makarovič, which were first published in the collection Tisti čas(1993), and later included by the author at the end of her selection entitled Samost, which was self-published in 2002. In these two poems,Makarovič clearly shows the form of the modernised ballad, as has been discussed in detail by Boris A. Novak, while at the same time introducing thesymbol of the star above the mountain. In addition to a detailed reading of both poems and an analysis of the juxtaposition and counterposition of thesound and sense of the words, the star above the mountain shows itself to be the introduction of a new metaphysics that is no longer able to beenforced and validated through violence, a metaphysics into which is sunk the poet’s world. Alongside the thematic and formal approaches, it is aboveall possible to find parallels between this poetry and in-yer-face theatre, which demonstrates the integration of Svetlana Makarovič’s opus in worldliterary classics.
Keywords: Svetlana Makarovič | in-yer-face theatre | grotesque | ballad | Sarah Kane

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|1-2|21–29



Marjetka Golež Kaučič: Folklorni in živalski slovar v ustvarjalnem opusu Svetlane Makarovič. Jezik in slovstvo. 1–2/2011. 31–48.
Prispevek obravnava izbrana besedila iz ustvarjalnega opusa raznovrstnih del Svetlane Makarovič in njihovo navezovanje na slovensko folkloro, namotivno-tematski ravni z uporabo folklorističnih metod, povezovanjem identifikacije z interpretacijo folklornih prvin ter na medbesedilni ravni zanalizo vsebinskih, formalnih in citatnih odnosnic iz ljudske pesmi v pesničinih besedilih. Ob poglobljeni analizi treh besedil in detekciji bestiarijav njeni poeziji uporablja še koncepte zoofolkloristike in kulturne animalistike ter ekokritike. Predmet analize je najprej dramsko besediloMrtvec pride po ljubico (1982), temelječe na ljudski bajeslovni baladi z enakim naslovom, ki vpeta v novo poetsko in žanrsko besedilovzpostavlja dialog s tradicijo, hkrati pa predloga doživi mnogotere ustvarjalne »okvare« in nove idejne ter pomenske razsežnosti. Nato se prispevekposveti analizi metateksta Katalena (2009), sodobnega pripovednega besedila, ki ima za svoj prototekst družinsko baladoZ roparjem omožena, ki se v vsebinskem jedru približuje izvirniku, v žanrski in zgodbeni obdelavi pa se od njega oddaljuje. Tretje besedilo,radijska igra Živali pokopavajo lovca (2002), je transformacija ljudske živalske balade Lovčev pogreb, v katero je Makarovičeva citatnovnesla ljudsko pesem v njeni sinkretični podobi besedila in melodije ter ji dodala lastne idejne in pomenske poudarke, besedilo lahko beremo tudi kotekokritiški tekst.
Ključne besede: Svetlana Makarovič | folklorno izročilo | zoofolkloristika | sodobna poezija | bestiarij | Kata Katalena | Mrtvec pride po ljubico,Živali pokopavajo lovca | medbesedilnost | ekokritika

Marjetka Golež Kaučič: The Folklore and Animal Lexicon and in the Creative Opus of Svetlana Makarovič. Jezik in slovstvo. 1–2/2011. 31–48.
The article deals with selected texts from the creative opus of the diverse works by Svetlana Makarovič and their link with Slovene folklore on themotivic-thematic level, with the use of folklore methods and by relating the identification of folklore elements to their interpretation, as well as onthe intertextual level, with an analysis of the antecedents from folk poetry in the poet’s texts in terms of content, form and quotation. In additionto an in-depth analysis of three texts and the detection of bestiary in Makarovič’s poetry, the article also uses the concepts of zoo folklore, animalculture and ecocriticism. The first subject of analysis is the dramatic text Mrtvec pride po ljubico (1982), based on the ballad from folkmythology with the same title, which, integrated into a new poetic and genre text, establishes a dialogue with tradition, while at the same time theoriginal text undergoes manifold creative “deformations” and gains new conceptual and semantic dimensions. The article then turns to an analysis of themeta-text Katalena (2009), a contemporary narrative text that has the family ballad Z roparjem omožena as a prototext, which itapproaches in terms of the essence of the content, while departing from it in genre and in the treatment of the story. The third text, the radio playŽivali pokopavajo lovca (2002), is a transformation of the folk animal ballad Lovčev pogreb, in which Makarovič introduces the folk poemin her syncretic image of the text and of melody, while also adding her own conceptual and semantic emphases. This text can also be read as anecocritical text.
Keywords: Key words:Svetlana Makarovič | folklore tradition | zoo folklore | contemporary poetry | bestiary | Kata Katalena | Mrtvec pride po ljubico,Živali pokopavajo lovca | intertextualism | ecocriticism

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|1-2|31–48



Irena Novak Popov: Rastlinsko in živalsko podobje v poeziji Svetlane Makarovič,. Jezik in slovstvo. 1–2/2011. 49–62.
Rastlinsko in živalsko podobje v zgodnjih zbirkah Svetlane Makarovič za odrasle (Somrak, Kresna noč, Volčje jagode) ponazarjarazpoloženja lirskega subjekta in atmosfero, v naslednjih (Srčevec, Pelin žena, Sosed gora, Tisti čas) pa emocije,medčloveške odnose, prekrške in zločine nad šibkejšimi bitji. Z izpostavljanjem individualnih, izvirnih vidikov pesnica izpričuje razočaranje inogorčenje nad izgubo skladnosti z naravnimi silami in pozabo svetosti življenja. Specifični nabor vrst usklajuje s kozmičnimi ciklusi, ob rastlinskihpa ustvarja vtis poznavalke endemičnih zelišč z zdravilnimi in škodljivimi učinki. Pesmi aktualizirajo, sprevračajo in groteskno potencirajo pozitivnein negativne pomenske vrednosti,ki jih živemu svetu pripisuje kultura, še posebej predznanstvena vednost v konceptu velike verige bitij, in jih zato z lahkoto prepoznavamo insprejemamo tudi odtujeni sodobniki.
Ključne besede: rastlinsko podobje | živalsko podobje | semantične vloge | označevanje človekovega položaja v naravi

Irena Novak Popov: Plant and Animal Imagery in the Poetry of Svetlana Makarovič,. Jezik in slovstvo. 1–2/2011. 49–62.
In the early collections of poetry for adults by Svetlana Makarovič (Somrak, Kresna noč, Volčje jagode), plant and animal imageryillustrates the mood of the lyrical subject and the atmosphere, while in the later collections (Srčevec, Pelin žena, Sosed gora,Tisti čas) this imagery depicts emotions and interpersonal relationships, as well as offences and crimes against weaker beings. By emphasisingthe individual, original aspects, the poet expresses disappointment and indignation at the loss of harmony with natural forces and the neglect of thesacredness of life. The specific selection of species is aligned with cosmic cycles, while the choice of plant motives creates the impression of anauthority on endemic herbs with their healing and harmful effects. The poems make topical, overturn and grotesquely intensify the positive and negativesemantic values that are attributed to the living world by culture, especially pre-scientific knowledge in the concept of the great chain of beings,which can easily be recognised and accepted even by estranged contemporaries.
Keywords: plant imagery | animal imagery | semantic roles | labelling the human place in nature

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|1-2|49–62



Gregor Pompe: Poezija Svetlane Makarovič med literarno in glasbeno paradigmo,. Jezik in slovstvo. 1–2/2011. 63–71.
Kljub latentni muzikalnosti, ki naj bi jo, sodeč po odkritjih literarnih znanstvenikov, izkazovala poezija Svetlane Makarovič, pesničina besedila nitiniso izjemno navdihovala slovenskih skladateljev. To je še toliko bolj nenavadno, ker pesničinih besedil v ozko zvezo z glasbo ne postavlja zgoljzunanja forma njenih pesmi, temveč tudi tipična notranja strukturiranost, povezana z izvotljevanjem na videz preprostih ljudskih vzorcev. V članku je vsredišču primerjava med osrednjima ciklusoma samospevov, ki uglasbujeta poezijo Makarovičeve – med Pesmimi iz mlina Marijana Lipovška inciklusom Vojskin čas Pavleta Merkuja. Postopek obeh skladateljev je ob zelo podobni poeziji precej različen: Merku seskuša približati pesničinemu palimpsestnemu sopostavljanju, Lipovšek pa nasprotno ostaja zavezan glasbenemu homogeniziranju. Izkaže se, da je razlikomogoče povezati z raznoliko glasbeno in literarno paradigmo, ki sta v precej zapletenem medsebojnem razmerju.
Ključne besede: Svetlana Makarovič | Marijan Lipovšek | Pavle Merku | uglasbitev besedila | literarna paradigma | glasbena paradigma

Gregor Pompe: The Poetry of Svetlana Makarovič between a Literary Paradigm and a Musical Paradigm,. Jezik in slovstvo. 1–2/2011. 63–71.
In spite of the latent musicality that, according to the findings of literary experts, is demonstrated by the poetry of Svetlana Makarovič, the poet’stexts have not particularly inspired Slovene composers. This is even more unusual given that the poet’s texts are not placed in close connection withmusic only by the external form of the poems but also by their typical inner structure, related to the emptying of apparently simple folk models.Central to the article is a comparison of the two key cycles of lieder that set Makarovič’s poetry to music – Pesmi iz mlina by Marijan Lipovšekand Vojskin čas by Pavle Merku. The procedures employed by the two composers in the setting of similar poetry differ considerably: Merkuattempts to approach poetic palimpsest juxtaposition, while, in contrast, Lipovšek remains true to musical homogenisation. It emerges that it ispossible to link the difference with diverging musical and literary paradigms, which have a rather complex mutual relationship.
Keywords: Key words:Svetlana Makarovič | Marijan Lipovšek | Pavle Merku | musical setting of text | literary paradigm | musical paradigm

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|1-2|63–71



Milena Mileva Blažič: Izvirnost v mladinskih besedilih Svetlane Makarovič,. Jezik in slovstvo. 1–2/2011. 73–86.
Svetlana Makarovič je ena izmed najbolj reprezentativnih slovenskih mladinskih avtoric. V slovensko mladinsko književnost je vnesla številne novosti,in sicer izvirne domišljijske prostore (Kosovirja), izvirno perspektivo (neatropocentričen pogled na svet), izvirno zgradbo (postmodernističnobesedilo Potepuh in nočna lučka), subverziven slog (raba izvirnih kletvic, problemska tematika, zoomorfizem in antropomorfizem), jezikovnoizvirnost (na čomop), izvirna poimenovanja (človekarji, kosovirja, mba, ščeper), karakterizacijo oseb (Kazimir, Nedamir, baronesa Tintengern,Temrazbov, Žabotka), družbeno kritiko za otroke (Leva in desna roka) in redefinicijo (uporaba znanih elementov v novem kontekstu). Avtoričinaznačilnost je tudi pisanje za dvojnega naslovnika, tako da je besedilo namenjeno otroškemu, kontekst odraslemu naslovniku.
Ključne besede: Svetlana Makarovič | kratka sodobna pravljica | izvirnost | tekst za otroke | kontekst za odrasle

Milena Mileva Blažič: Originality in the Youth Texts of Svetlana Makarovič,. Jezik in slovstvo. 1–2/2011. 73–86.
Svetlana Makarovič is one of the most representative Slovene youth authors. She has introduced numerous innovations into Slovene youth literature:original imaginative space (Kosovirja), original perspective (a non-anthropocentric view of the world), original construction (the postmoderntext Potepuh in nočna lučka), subversive style (the use of original curses, problematic themes, zoomorphism and anthropomorphism), linguisticoriginality (na čomop), original denominations (človekarji; kosovirja, mba, ščeper), the characterisation ofindividuals (Kazimir, Nedamir, Baroness Tintengern, Temrazbov, Žabotka), social criticism for children (Leva in desna roka) and redefinition(the use of familiar elements in a new content). A further characteristic of the author’s work is writing for two groups of readers: the text is aimedat children, while the context is addressed to adult readers.
Keywords: Svetlana Makarovič | the short contemporary fairy tale | originality | text for children | context for adults

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|1-2|73–86



Mateja Pezdirc Bartol: Sapramiška: slikanica, slušna igra in gledališka uprizoritev,. Jezik in slovstvo. 1–2/2011. 87–101.
Sapramiška, ena najbolj priljubljenih živalskih pravljic Svetlane Makarovič, prvič objavljena leta 1976, je doživela številne ponatise in bila vključena v vseobsežnejše izbore avtoričinih pravljic. Sapramiška je izšla v štirih različnih slikaniških izdajah z ilustracijami štirih avtorjev, leta 1986 jeprvič izšla kot slušna igra, istega leta jo je na oder postavilo Lutkovno gledališče Ljubljana, kjer je neprekinjeno uprizarjana vse do danes, leta1978 je doživela prvo dramsko upodobitev v SNG Nova Gorica ter drugo leta 2000 v Prešernovem gledališču Kranj. Prispevek analizira upodobitveSapramiške v različnih medijih, pri čemer opazuje interakcijo različnih komunikacijskih sredstev, to je razmerje med verbalnim, vizualnim inavditivnim, hkrati pa prikazuje literarno življenje Sapramiške skozi čas petintridesetih let.
Ključne besede: Svetlana Makarovič | Sapramiška | slikanica | slušna igra | gledališka uprizoritev

Mateja Pezdirc Bartol: Sapramiška: The Picture Book, the Audio Play and the Theatre Performance,. Jezik in slovstvo. 1–2/2011. 87–101.
Sapramiška, one of the most popular animal fairy tales by Svetlana Makarovič, was first published in 1976. Since then, it has had numerous reprints and has beenincluded in all of the more extensive selections of the author’s fairy tales. Sapramiška has been published in four different picture bookpublications, with illustrations by four different artists. It was first published as an audio play in 1986, and the same year was staged by theLjubljana Puppet Theatre, where it has been staged continually until the present day. In 1978, Sapramiška had its first dramatic staging at SNGNova Gorica, while its second staging took place in Kranj’s Prešeren Theatre in 2000. The article analyses the representation of Sapramiška invarious media, observing the interaction between various means of communication, i.e., the relationship between the verbal, the visual and theauditory, while at the same time outlining the work’s literary life of over a period of 35 years.
Keywords: Key words:Svetlana Makarovič | Sapramiška | picture book | audio play | theatre staging

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|1-2|87–101



Tadeja Lackner: Motiv Rdeče kapice v kratki sodobni pravljici Rdeče jabolko Svetlane Makarovič in Kaje Kosmač. Jezik in slovstvo. 1–2/2011. 103–115.
Svetlana Makarovič je pisateljica, ki s svojimi pravljicami nagovarja tako otroškega kot tudi odraslega bralca. Kratka sodobna pravljicaRdeče jabolko je izšla leta 2008 pri založbi Center za slovensko književnost. Pobudo zanjo je dala Kaja Kosmač, ki je kot soavtorica knjigo tudiilustrirala in oblikovala. Avtorici sta delo naslovili na odrasle in zrelejše mlade bralce. Rdeče jabolko je medbesedilno povezano z motivomRdeče kapice, ki je v ATU-indeksu pravljičnih tipov označen s številko ATU 333 (Uther 2004: 224). Ta motiv najdemo že v preteklosti pri mnogihkulturah. Razprava se osredotoča na različice iz ustnega izročila iz 11. stoletja in na variante Rdeče kapice Charlesa Perraulta iz leta 1697ter bratov Grimm iz let 1812–1815 in 1857.
Ključne besede: geneza motiva Rdeče kapice | ljudska pravljica | kratka sodobna pravljica | socializacijski proces | simboli

Tadeja Lackner: The Motive of Little Red Riding Hood in the Contemporary Fairytale Rdeče jabolko by Svetlana Makarovič and Kaja Kosmač. Jezik in slovstvo. 1–2/2011. 103–115.
With her fairy tales, writer Svetlana Makarovič addresses both child readers and adult readers. The short contemporary fairy tale Rdeče jabolkowas published in 2008 by the Centre for Slovenian Literature. The initiative to produce Rdeče jabolko came from Kaja Kosmač, who was the book’sco-author, as well as being its illustrator and designer. The authors addressed the work to adult readers and mature youth readers. Rdeče jabolko is intertextually linked with the motive of Little Red Riding Hood, which in the ATU index of fairytale types is labelled withthe number ATU 333 (Hans Jörg Uther 2004: 224). This motive can be found in the past in many cultures. The present discussion focuses on a version fromthe oral tradition from the 11th century, as well as on the variants of Little Red Riding Hood by Charles Perrault from 1697 andthose by the brothers Grimm from 1812–1815 and 1857.
Keywords: the genesis of the motive of Little Red Riding Hood | folk fairy tale | short contemporary fairy tale | the socialisation process | symbols

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|1-2|103–115



Ocene in poročila/Reviews and Reports

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|1-2|117-124



V branje vam priporočamo/Recommended Reading

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2011|1-2|125-126